Singer
Projekt Singer je interaktivna umetniška instalacija,
ki vključuje objekte - šivalne stroje, avdio in video. Projekt spremlja
publikacija Singer - glasilo zaprtih tekstilnih tovarn. Na otvoritvi bo
nastopil pevski zbor tekstilnih delavk.
Ime projekta si izposojam od popularne znamke šivalnih strojev in se igram s
pomenom, ki izhaja iz prevoda besede "singer" - v angleščini in
nemščini se ime nanaša na petje oziroma pomeni pevca ali pevko. Idilična
transformacija šivalnega stroja v orodje, ki "poje" pod (ženskimi)
rokami, temelji na dejstvu, da je bila pesem nekdaj pogosta spremljevalka pri
delu, pa tudi metafora za zvok strojev. Pesem doda telesu ritem in počloveči
proizvodni proces.
Lastnoročno izdelovanje oblek je bilo nekdaj eden od temeljev ženske spolne
vloge. Obleke so včasih "zrasle" na domačih njivah: naše babice so
doma sadile lan, predle in šivale. Kasneje so obleke prihajale iz domačih
tovarn, kamor so hodile na delo naše mame. Danes nosimo oblačila z blagovnimi
znamkami mednarodnih korporacij, ki jih za nas izdelujejo ženske in otroci v
neznanih vzhodnoevropskih in azijskih delavnicah. Tja se stekajo poti do cenene
delovne sile, ki so v preteklih petdesetih letih vodile tudi preko slovenskih
tekstilnih tovarn. Intimen stik z oblačilom je povozila porabniška stvarnost.
Nit, ki nas je preko obleke povezovala z lokalnim prostorom, se je pretrgala.
Čeprav je nit tanka, je močna in vzdržljiva -- ponazarja čas in življenje. Od
tu podoba pajka, ki prede čas in skoraj svečeniški položaj predice oziroma
tkalke v mitologiji starih Egipčanov in Grkov. "V vsaki nitki je vtkano
nekaj človeške duše. Obleka ni mrtva stvar," povzema sodobna tekstilka
Dragica Nenadić.
Šivalni stroj stoji na koncu linije oblačilnega rokodelstva, vendar pa ni več
del njegove kulturne zgodbe. Stroj, ki je sprva obljubljal, pa tudi omogočil
ekonomsko neodvisnost za ženske, je milijone žensk po vsem svetu pospremil v
prihodnost slabo plačane delovne sile. Za mnoge domače tekstilne delavke pa se
je tudi ta zgodba že končala.
O ustvarjalcih
Borut Savski raziskuje svet t. i. estetskih strojev, oziroma algoritmičnih
avtonomnih elektronskih naprav, ki so za uporabo izven esteteskega prostora
nefunkcionalne, kar pomeni, da gradi "inštrumente", ki proizvajajo
napake. Napaka je prevazaprav znak avtonomnosti, »svojeglavosti«,
nefunkcionalnosti. Edino področje nefunkcionalnosti je seveda umetnost. In še
konkretneje: amorfni zvok. Estetske stroje predstavlja v galeriji Kapelica v
Ljubljani od leta 1999 dalje.
Maša Gedrih je samostojna novinarka. Svoje prispevke objavlja v številnih
slovenskih medijih.
Pevski zbor tekstilnih delavk
Časi, ko je bilo petje del družabnega in kulturnega
življenja v praktično vsaki slovenski tovarni, so že davno minili. Še zlasti to
velja za tekstilno industrijo, katere zdesetkani kolektivi nimajo razlogov za
praznovanje. Razmere v tekstilni panogi so nestabilne in skrajno občutljive, če
javnost dreza vanje. Po besedah tajnice iz podjetja Mura je treba delavkam
pustiti dostojanstvo: "Ni pravi čas za te stvari. Če se bo kaj spremenilo,
bomo takrat praznovali."
S problemom odpuščanja delavk v tekstilni industriji se ukvarja tudi umetniška
inštalacija Singer, ki je s svojimi šivalnimi stroji ponudila vsebinski
kontekst za dodatek v obliki živega performansa. Tako bodo na otvoritvi
projekta v Etnografskem muzeju nastopile sedanje, nekdanje, odpuščene in
upokojene delavke v tekstilni industriji, za spremembo drugačne, kot smo jih
zadnja leta vajeni gledati v medijih: jezne, razočarane, obupane. Hoteli smo,
da festivalu Mesto žensk dodajo svoj kulturni prispevek in pečat.
Naše povabilo k sodelovanju je sprejelo deset iz Mirne Peči , ki so se povezale
v združeni pevski zbor slovenskih tekstilnih delavk. Ob tej priložnosti se jim
iskreno zahvaljujemo. Naj se slišijo njihovi glasovi!
Marija Mojca Pungerčar
Avtorica: Marija Mojca Pungerčar
Oblikovanje zvoka: Borut Savski
Raziskovalna sodelavka: Maša Gedrih
Pevke: Anica Slak, Ivanka Rozman, Franja Avsec, Milena Verbič, Anica Parkelj,
Ivanka Kastelic, Janja Klemenčič, Anica Galič, Vere Primc, Marina Rajšelj
S finančno podporo: Ministrstvo za kulturo Republike
Slovenije; MOL - oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost
Šivalne stroje je posodil Tehniški muzej Slovenije
Organizacija: Mesto žensk
V sodelovanju: Slovenski etnografski muzej
S pomočjo: Kmetija pri Pustotniku
