3. oktober 2001
8.00

Ljubezen, fantazija

Ob izidu romana Ljubezen, fantazija (L’amour, la fantasia,
1985), prvega prevoda iz opusa del pisateljice Assie Djebar v slovenščino, sta
Založba Mladinska knjiga in Mesto žensk pripravila predstavitev knjige. V
sredo, 3. oktobra, bo ob 18. uri v Slovenski kinoteki prikazan tudi njen film
Nouba, ženske z gore Chenoua (1978).
Assia Djebar (r. 1936) je ena najpomembnejših osebnosti
frankofonske magrebske književnosti 20. stoletja. V plodoviti karieri je
napisala številne romane, pesmi, drame in kratke zgodbe ter režirala dva filma.
V svojem vsesplošno priznanem delu raziskuje boj za družbeno emancipacijo in
svet muslimanskih žensk v vsej večplastnosti. Na novo piše alžirsko zgodovino,
tako da dekonstruira kolonizatorjevo “uradno” verzijo zgodovine in odpira pot
zamolčanim pričevanjem alžirskih žensk.
Film Nouba, ženske z gore Chenoua je
leta 1978 prejel nagrado FIPRESCI na beneškem filmskem festivalu. Film si je
naslov in strukturo sposodil pri tradicionalni petdelni pesemski obliki,
imenovani “nouba”. V filmu se mešata pripovedni in dokumentarni slog, s čimer
avtorica zabeleži ustvarjanje osebne in kulturne zgodovine žensk. Lila se vrne
v domovino 15 let po koncu alžirske vojne.
Obsedena je s spomini na vojno za
neodvisnost, ki je zaznamovala njeno otroštvo. Ko se pogovarja z drugimi ženskami, premišljuje o razlikah med svojim in njihovim
življenjem. V lirskih posnetkih pa premišljuje o moči starih mater, ki
prenašajo izročilo o protikolonialnem uporu na svoje naslednike. Assia Djebar
razume zgodovino svoje dežele kot zgodovino, zapisano v zgodbah o življenju
žensk. Film je privlačen portret govora in tišine, spomina in ustvarjanja ter
tradicije, v kateri soobstajata preteklost in sedanjost.
Roman Ljubezen,
fantazija
(1985) je tesno povezan s filmom Nouba, ženske z gore Chenoua. Oba
sta v marsičem reprezentativna za opus Assie Djebar. V romanu se prepletata
osebna zgodba neimenovane ženske pripovedovalke in zgodovina Alžirije od
začetka francoske kolonizacije leta 1830. Pričevanja iz filma so vključena v
tretji del romana. V filmu in romanu najdemo veliko skupnih značilnosti:
pomembnost ženskega spomina, avtobiografske elemente ter
tehniko medsebojno izpodrivajočih se pisav in vzporejanja arhivske
dokumentacije iz Evrope in ustnih pričevanj, pa raznih obdobij alžirske
zgodovine in ženskih glasov. S to tehniko uvede pisateljica palimpsestno
strukturo. “Palimpsest – tekst, katerega prvotni zapis je bil odstranjen in
nadomeščen z novim – je dobra metafora za kolonizacijo, ki je nasilno izbrisala
vse sledi zgodovine, kulture in načina življenja nekega ljudstva in jo
nadomestila s kolonizatorjevimi. Toda ker je popoln izbris nemogoč, vedno
ostanejo sledi, pa čeprav jih je treba močno osvetliti, da jih lahko razberemo.
Assii Djebar uspe prav to – osvetli in razbere sledi svojega ljudstva in nam
omogoči globlji pogled v alžirsko zgodovino in pričevanje o nasilju do
alžirskih žensk.

S fikcijskim/dokumentarnim gradivom izpodriva
kolonialno dokumentacijo in tako ustvari palimpsest kolonialne pisave. Čeprav
Assia Djebar ustvarja alternativno (žensko) alžirsko zgodovino, hkrati poudarja
težavnost takega projekta. Kolonialni zgodovini se ne da izogniti in zamolčanih
glasov nikoli ne moremo slišati brez pomoči posrednika ali prevajalca.”
(Anne
Donadey: “Rekindling the Vividness of the Past. Assia Djebar’s Films and
Fiction”)
Izbor del: La Soif, 1957; Les Enfants du Nouveau Monde,
1962; Poems pour L’Algerie heureuse, 1967; Femmes d’Alger dans leur
appartements
, 1980; Ombre Sultan, 1987; Loin de Medine, 1991; Vaste est la
prison
: roman, 1995. Leta 1982 je režirala film La Zerda ou les chants de
l’oubli
.
Assia Djebar je ugledna profesorica in direktorica Centra za francoske
in frankofonske študije na Louisiana State University. Za svoje delo je prejela
številna priznanja in nagrade, med njimi: frankofonsko nagrado Francoske
akademije in nagrado za “najboljši roman ženske avtorice” na frankfurtskem
knjižnem sejmu za roman Ombre sultane. Lani pa je na frankurtskem sejmu prejela
prestižno mirovno nagrado: (Iz utemeljitve: “Assia Djebar je z zavezanostjo
raznovrstnim koreninam svoje kulture pomem-bno prispevala k novi samoza-vesti
žensk v arabskem svetu.”
) Bolj podrobno biografijo Assie Djebar, prikaz njenega
ustvarjanja in njene vloge v kontekstu magrebske in frankofonske literature
lahko preberete v spremni študiji k romanu Ljubezen, fantazija, ki jo je
napisala prevajalka romana Suzana Koncut Verdellis.

Knjigo bosta predstavila Aleš Berger (urednik pri Založbi
Mladinska knjiga) in Suzana Koncut Verdellis (prevajalka in avtorica spremne besede k romanu
Ljubezen, fantazija).
Predstavljena bo tudi knjiga Marlen Haushofer: MANSARDA.
Prevedla in spremno besedo napisala Lučka Jenčič.

Film Nouba, ženske z gore Chenoua / La Nouba, des femmes du
Mont Chenoua - Slovenska kinoteka, 3. 10. ob/at 18:00

Umetnice in sodelujoče
ASSIA DJEBAR