Življenjski znaki so drugi igrani fim Kanadčanke Sophie Deraspe v katerm raziskuje naš odnos do telesa, zemljevid dosmrtnih prask, brazgotin in lepote. S prefinjeno in hkrati vznemirljivo realistično fotografijo, močno glasbo in izjemno igralsko zasedbo, ponuja našim čutilom edinstveno izkušnjo. Z umirajočimi se naučimo smejati, občudovati in najti globoko zaupanje v življenje.
Smrt družinskega člana spodbudi mlado žensko Simone, da se odpravi na neobičajno pot – pomagati ljudem, ki umirajo. Umirajoči nimajo kaj izgubiti in potrebujejo trenutke intimnosti, ki jih je Simone pripravljena deliti z njimi brez plačila. Vendar ji Boris ne pusti, da bi se kar tako izmazala. Spozna namreč, kako dobro se skriva za temi intenzivnimi, vendar kratkotrajnimi odnosi. Njegov izziv sproži v Simone nasilni izpad.
Povzetek uvodnega nagovora:
»Pozdravljeni na popoldanski projekciji filma Življenjski znaki Francoske Kanadčanke Sophie Deraspe. Zanimivo je pogledati razvoj filmske produkcije iz Quebecka, ki je v zadnjih petih, šestih letih dosegla velik mednarodni uspeh z okoli desetimi režiserji, med katere sodi tudi Deraspejeva. Mednarodno javnost je navdušila že s prvencem Rechercher Victor Pellerin (Missing Victor Pellerin), v realistični maniri posnetim filmom o umetniškem svetu in njemu lastnih tokovih. V filmu Življenjski znaki pa Deraspejeva izpostavi izkušnje s soočanjem s smrtjo in postavlja vprašanje, kaj je res pomembno, ko nekdo odide. Opravila je raziskave, prebrala veliko literature o tej temi, obiskala strokovnjake, prostovoljce, družine umirajočih … po tej poti je srečala tudi Marie Helene-Bellavance, sicer vizualno umetnico in plesalko brez igralskih izkušenj, ki je
odigrala glavno vlogo, saj je poosebljala vse, kar je potrebovala vloga. Skupaj sta šli čez delavnice, prav tako pa je Bellavanceva sodelovala pri castingu ostalih karakterjev, da bi dosegli boljšo »kemijo« med igralci. Rezultat je zanimiva mešanica profesionalcev in naturščikov. Samo tematiko je režiserka obravnavala z realistično noto, kar pomeni, da ni romantizirala, vendar obenem film ne vznemirja gledalca na negativen način.
Kljub temu, da je tema smrt, film govori o življenju, ljubezni, odnosu do telesa, mladosti, lepote, staranja …. Četudi pripoveduje o ranljivosti je moč najti v njem tudi humor in veselje.
